V dvoje je zmeraj lažje živeti.

Če eden pade, ga drugi pobere.

(malgaški pregovor)

 

Madagascar_mapMadagaskar je otoška država, ki leži na istoimenskem otoku (4. največji otok na svetu) v Indijskem oceanu približno 400 km oddaljenem od vzhodne afriške obale. Otok je v preteklosti bil del Afrike, zato ji je tudi geološko podoben. Od nje se je ločil šele v terciarju.

PODNEBJE:
Podnebje je tropsko. Suho obdobje traja od maja do septembra, deževno pa od novembra do marca. Takrat dež prinaša SZ monsun. To velja za zahodni del otoka in višavje, vzhodni del pa dobiva padavine skozi vse leto pod vplivom JV pasatov.

PREBIVALSTVO:
Malgaši, ki sestavljajo 99% prebivalstva, so azijskega (malajskega) izvora z delno primešanimi črnskimi priseljenci iz celine. Delijo se na 18 etničnih skupin, med katerimi pa ni velikih kulturnih in jezikovnih razlik. Verstva: tradicionalna 56%, katoličani 21%, protestanti 20%, muslimani 7%.

 

GOSPODARSTVO:

Madagaskar še vedno temelji na kmetijstvu. Najpomembnejši izvozni pridelki so kava, vanilija, nageljnove žbice, sisal in sladkor. Veliko pridelajo sadja, za lastno prehrano pridelujejo riž in kasavo, kar pa ne zadošča za potrebe hitro rastočega prebivalstva. Živinorejci redijo predvsem govedo, ribištvo pa je premalo razvito. Za izvoz kopljejo grafit in kromit ter majhne količine zlata in poldragega kamenja. Predelovalna industrija temelji na kmetijstvu; značilni izdelki so milo, tkanine, sisalove vrvi, sladkor.

Asfaltiranih je le nekaj cest; odlične so pristaniške storitve ter notranji in mednarodni letalski promet. Od energijskih virov je na voljo le voda, ki zadostuje za polovico potreb, manjkajoči del pa pridobivajo iz uvoženega goriva.

Osnovno šolanje je brezplačno in obvezno, vendar je še vedno veliko nepismenih.slik21

 

Zdravstvene razmere na Madagaskarju

Malgaško zdravstvo je "samoplačniško". In ker je otok v veliki revščini, so temu primerne tudi zdravstvene usluge in zmožnost plačevanja teh uslug. Poudariti je potrebno, da je vrednost zdravil katere se dobi na Madagaskarju primerljiva z evropskimi cenami ali s cenami na drugih svetovnih trgih, vsekakor pa ni primerljiv z drugimi evropskimi državami tudi prihodek ... Zdravniki nimajo niti najosnovnejše opreme.

Življenjska doba se je dvignila iz 37,5 let pri moških in 38,3 let pri ženskah v letu 1966 na povprečno 52 let za moške in 55 let za ženske leta 1990. Malarija ostaja najresnejša tropska bolezen, kjub številnim kampanjam za eradikacijo komarjev. Druge resne bolezni so shistosomoza, tuberkuloza in lepra. V urbanih predelih se občasno pojavi bubonska kuga. Pojavnost spolno prenosljivih bolezni se je med leti 1980 in 1990 močno povečala. Več kot dve tretjini prebivalstva živi več kot 5 kilometrov od zdravstvenega centra. Dodatni faktorji, ki prispevajo k zdravstvenim problemom so prekomerna naseljenost, nalezljive bolezni kot je kuga in neprimerno odlaganje smeti. Zelo visoka je stopnja umrljivosti novorojenčkov, katere glavni razlogi so diarealne bolezni, respiratorni infekti in malarija.